Kako je izgledala moja izkušnja z dojenjem prvega otroka? Katastrofalno!

Kljub temu, da sem babica po izobrazbi in sem si močno želela dojiti. Moj otrok se je rodil donošen, imel je močan sesalni refleks in želel je sesati. Non stop. Pred osmimi leti še ni bilo toliko ozaveščanja o dojenju, kot je to sedaj že v splošni javnosti. Je bilo še kar zakoreninjeno mnenje dojenje na 3 ure. Prvič dojke niso še v popolnosti razvile mlečnih vodov, bila sem nenaspana, nesproščena, nisem točno vedela kaj delam… Otrok pa konstantno na dojki. Natehtala nisem več kot 5g, želel je biti 24/7 priklopljen in spala nisva ponoči. In zdaj vem, da je vse to normalo! Naj vas nihče ne prepriča v nasprotno. Seveda po njihovem mnenju je bil otrok lačen in seveda moja neodločenost in slabo zaupanje v svoje telo in v proces dojenja. Ves skupek dogodkov je pripeljal do ugotovitve, da potrebuje dodatek.

Pa ga je res?

Verjetno ne in bi z današnjim znanjem in izkušnjami mogoče lahko tudi prvega otroka izključno dojila. Namenjeno mi je bilo drugače. Mogoče tudi zato, da se naučim na lastnih napakah, pa tudi zato da sem se sploh poglobila v to. Ker iskreno.  Ko nastane težava se šele resnično pozanimaš. In zaradi tega si tudi želim pomagati mamam po porodu, ker vem da ni lahko. Ni se lahko odločat in ne vedet ali delaš prav, biti v negotovosti in strahu.

Vem! Zato vam lahko nudim vso strokovno podporo pri dojenju po porodu, če se pojavi težava, dilema, strah, negotovost. Takoj poišči pomoč! Vsa ta negativna čustva zavirajo laktacijo. Laktacijo spodbujajo hormoni sreče, sproščena mama, spočita mama.

Za ne-dojenje oz. hranjenje po steklenički nisem bila nič pripravljena.

Tako zelo odločena sem bila da bom dojila, da nisem dopuščala plana B. In seveda se je zgodil. Otrok je bil po njihovi oceni lačen, tako da so mi uspeli zbiti to samozavest, da naval ne pride takoj.  Pri meni je bilo še dodatno dolgo obdobje do navala mleka. Šele ko sva prišla domov sem zares videla spremembo v dojkah. Takrat je otrok že pogruntal kje bo lažje hitro dobil in tako se je začela moja 4 mesečna borba z dojenjem, neuspešnim črpanjem in dohranjevanjem po steklenički. Otrok se je želel vedno bolj oddaljevati od dojenja, hitro so se začeli krči, črvičenje in polivanje v loku, če je prehitro popil po steklenički. Imel je refluks, verjetno je tudi zato želel biti veliko v naročju in v pokončnem položaju.

Skratka dojenje pri prvemu otroku je bilo zelo naporno. Me je tudi veliko naučilo. Predvsem sem razvila to intuitivno razmišljanje, kar se tiče odločanja kaj je za otroka najboljše. Moj prvi otrok se od začetka NI izključno dojil, želel se je sam odstavit pred 4. mesecem in dojila sva se potem skoraj 3 leta, ker sem vztrajala na način kot sem takrat znala. Imela sem večkrat ranjene bradavice, občutljive bradavice, tudi ugriznil me je in je bila poškodovana bradavica. Ker se ni redil po standardnih in želel je piti samo prvo mleko dokler je lažje teklo, ni dobil dovolj zadnjega mleka. Ko je iz ene nehalo iztekati kot je on želel, je želel drugo.

Začaran krog.

Takrat nisem vedela, da je lahko pri enem podoju, na eni dojki, več izcejalnih refleksov. Veliko je tudi polival, se jezil na zizi, skratka problemov je bilo kar nekaj. Ampak sem vztrajala. Ker se ni redil, kot bi se moral, sem hitro poskušala uvesti gosto hrano. Ko je začel gosto hrano jesti, sem zmanjševala tudi dodatek in kasneje sva se ob gosti hrani samo dojila. Moja prva izkušnja z dojenjem ni bila nič kaj rožnata, me je pa veliko naučila. Naučila me je za vas mamice, da vam lahko pomagam in naučila me je kot mamo vztrajati v tistemu, kar čutim, da je prav.

Mama vedno najbolj ve kaj je prav za njenega otroka, zato jaz vedno najprej vprašam mamo in upoštevam njeno željo, šele nato delujem in ji svetujem glede na njene želje. Ne obstaja samo ena prava pot in način. Obstaja pa prava pot zate in za tvojega otroka.

V tretji porodniški mi je bilo dosti. Nisem mogla več poslušati mam, prijateljic, ki so želele dojit in niso dobile podpore od tistih, od katerih bi si to najbolj želele in pričakovale. Odločila sem se svoje izkušnje in znanje kar se tiče dojenja in laktacije poglobiti, z namenom pomagati drugim mamam na strokoven način. Mamam po porodu nudim babiško podpro v obliki online pogovora, če so težave pri dojenju in laktaciji, lahko pomagam online ali pridem na dom v okoliške kraje. Najdete me tudi na družabnih omrežjih (FB in IG).

Babica Ana